Omemba: Nevenka Miklič Perne

»s prepletom narativnih, liričnih in analitičnih prvin rahločutno in slogovno izbrušeno razpira okruške iz življenja staršev, starih staršev, sorodnikov in vseh, katerih usode se razraščajo v njej sami, kajti shranjeni smo drug v drugem«

»dekonstruktivističen in precizen način loteva prevrednotenja akta pesnjenja, pri čemer konsistentno preizprašuje smisel tega dejanja«

»pesmi so grajene na poseben način, stkane iz vseh treh zvrsti, lirike, epike in esejistike«

»občuteno in filigransko natančnostjo in neprizanesljivostjo do sveta riše sličice, ki na subtilen način upodabljajo kontraste življenja«

»tako mnogoplastna, kot priča njen naslov, zanemariti pa ne gre niti premišljene strukture, ki poudarja izredno lucidnost, iskrivost, nemalokrat tudi zadržano igrivost pesmi«

»Jaz sem ta postopek, ki se vam dogaja … jaz sem ta vstopnica, ki je še niste plačali.«

»Se bom borila, borila, borila, čeprav sem zelo plaha.«

»Res imam srečo, moje telo je ena sama sreča. Z njim lahko pospravljam, iščem odgovore, lahko jočem in obupujem …«

»Kaj naj naredim, ko mi vse pade dol? Nekako bo treba preživet še do smrti. Bog ve, kje je še to. Do takrat se bo treba še malo namatrat.«

»Včasih se usedejo usodni dnevi na koledar … Zvrhani kamioni vozijo iz mene čas, energijo, spanje … Svet je kisel, lomi se v meni.«

»Upanje je znova vzklilo, čeprav na osnovi lažnih informacij. Ampak upanje je le upanje, vsi vemo, kako je z njim in kako brez njega.«